PRIMOPREDAJA

O pomembnosti kakovostne izvedbe primopredaje in sestave primopredajnega zapisnika, ki v sodnih postopkih pogosto služi kot dokaz za presojo dejanskega stanja, priča tudi naslednja sodna praksa:

VSL sodba I Cpg 467/99: »S tem, ko je tožena stranka kot naročnik del podpisala primopredajni zapisnik, v katerem je potrdila, da so vse napake odpravljene, tožeča stranka kot izvajalec del ni več odgovorna za napake, ki so bile prvotno notificirane.«

VSL sodba II Cp 2729/2016: »Napaka zastajanja vode je bila ustrezno grajana ne glede na to, da je bila navedena v primopredajni zapisnik pod točko razno. Tožnik (prodajalec) odstopanja v dogovorjeni površini stanovanja ne more odpraviti na račun višjega korekcijskega faktorja za (delno) pokrito teraso, ki pogodbeno ni bila dogovorjena, s katero kupec torej ni soglašal.«

Sodba III Ips 157/2009: »Primopredajni zapisnik lahko podpiše širši krog oseb in ne le tisti, ki so sicer pooblaščeni za sklepanje pravnih poslov v imenu in za račun pravne osebe.«

VSC sodba in sklep Cpg 350/2012: »Sodišče prve stopnje nadalje kot odločilno in v škodo tožeče stranke v zvezi z ravnanjem tožeče stranke šteje dejstvo, da tožeča stranka ni predložila primopredajnega zapisnika o stanju vrnjenih predmetov leasinga ob njihovem odvzemu (prav: ob vrnitvi) in razloguje, da bi bilo dokazno breme o stanju vrnjenih predmetov leasinga na tožeči stranki.

Sodišče prve stopnje meni, da bi tožeča stranka morala ob odvzemu predmetov leasinga sestaviti primopredajni zapisnik, čeprav ji to Splošni pogoji pogodb o finančnem leasingu (v nadaljevanju: Splošni pogoji) ne nalagajo, ker to od nje zahteva načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka.«

VSL sklep I Cp 1540/93: »Res obstojata dve listini, obe imata naslov zapisnik o primopredaji in kvalitetnem pregledu stanovanja. En zapisnik datira z dne 22.10.1992, drug zapisnik pa z dne 8.12.1992. Sodišče prve stopnje se ni ukvarjalo z vprašanjem, kdaj je tožnik prejel ključe od stanovanja, šele v odgovoru na pritožbo tožnik zatrjuje, da je ključe od stanovanja prejel 8.12.1992, kar bi sledilo tudi iz vsebine zapisnika, ki je datiran s tem datumom.

Vendar je razvidno, da je tudi v zapisniku o predaji stanovanja z dne 22.10.1992 na tretji strani nekakšen dodatek, kjer naj bi bilo tudi nekaj napisanega o ključih, vendar je fotokopija tega zapisnika tako slaba, da se vsebina tega dodatka ne da prebrati. Ker je utemeljenost zahtevka odvisna od dejanskega prevzema stanovanja, bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku predvsem razčistiti, kdaj je tožnik dejansko stanovanje prevzel v svojo posest, z drugimi besedami povedano, kdaj so mu bili izročeni ključi od stanovanja.

V spis bo potrebno predložiti original zapisnika z dne 22.10.1992, kjer bo jasno razvidno, kakšna je vsebina dodatka, kajti v tem zapisniku je res nekaj pisanega tudi o ključih, edino to se da razbrati iz fotokopije, drugega pa ne. Ko bo sodišče prve stopnje razpolagalo z originalom listin, bo lahko ugotovilo, kdaj je dejansko prišlo do izročitve stanovanja, od tega pa je odvisno, ali je tožnik še opravičen do plačila razlike pogodbene kazni ali ne.«

VSC Sklep Cpg 169/2017: »Sodišče je pri presojanju navedene okoliščine zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj ni upoštevalo vseh dokazov, ki se nanašajo na prenos lastninske pravice med toženo stranko in M. D., prav tako pa je zmotno uporabilo materialno pravo, saj ni upoštevalo možnosti prenosa lastninske pravice na podlagi 60. člena SPZ (simbolična izročitev). Kot pojasni pritožba med pravdnima strankama namreč ni bilo sporno, da je bila sprva lastnik opreme družba V. d.d. (sedaj v stečaju) in da je ta družba to opremo prodala toženi stranki, slednja pa je isto opremo na podlagi Kupoprodajne pogodbe DM 1/2011 z dne 15. 3. 2011, prodala M. D. , ki je nato opremo prodal tožeči stranki. M. D. oprema na njegov sedež poslovanja sicer fizično ni bila nikoli predana v posest, je pa M. D., ko je bil zaslišan kot priča, izpovedal, da je za opremo s strani tožene stranke prejel primopredajni zapisnik in jo nato oddal nazaj v najem toženi stranki.

Tako sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju sploh ni upoštevalo izpovedi M. D., da mu je bil izročen primopredajni zapisnik, kot tudi samega primopredajnega zapisnika, ki je bil predložen kot sestavni del kupoprodajne pogodbe s tožnikom, in da se izročitev premičnine v skladu z drugim odstavkom 60. člena SPZ šteje za opravljeno tudi z izročitvijo listine, na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s premičnino, kot tudi z izročitvijo kakšnega njenega dela, ali pa z izločitvijo ali drugačno označitvijo stvari, ki pomeni njeno izročitev. V navedenem zapisniku so posamezne premičnine natančno označene in so posamezni predmeti natančno identificirani, ta seznam pa je M. D. ob primopredaji izročila tožena stranka.

Da sta pogodbeni stranki imeli namen, da se lastninska pravica prenese z izročitvijo primopredajnega zapisnika, izhaja tudi iz same kupoprodajne pogodbe, glede na to, daje v 2. členu pogodbe dogovorjeno, da se prevzem izvrši takoj in se pregled in prevzem opreme zapisniško evidentira. Z zapisniškim evidentiranjem, torej s sestavo primopredajnega zapisnika, je prešla lastninska pravica iz tožene stranke na M. D.«